Dejavnostna sestava prebivalcev

Preoblikovanje socialno-ekonomske zgradbe podeželja pod vplivom urbanizacije se najbolj prepričljivo kaže v spreminjanju dejavnostne sestave prebivalcev oziroma v upadanju deleža kmečkega prebivalstva, v naraščanju v storitvenih dejavnostih aktivnega prebivalstva ter v zmanjševanju deleža kmečkih gospodinjstev v naseljih.

V posameznih naseljih občine so navedeni razvojni trendi različni, razlikujejo pa so tudi v primerjavi z drugimi območji v regiji in v državi. Leta 1991 se je večina aktivnega prebivalstva ukvarjala s kmetijstvom, kar govori o agrarni prenaseljenosti. Že v letu 2002 se je delež v kmetijstvu aktivnih prebivalcev drastično zmanjšal, povečal pa se je delež prebivalcev, ki so zaposleni v industriji in storitvenih dejavnostih. V občini Markovci se je po letu 1991 delež v kmetijstvu aktivnega prebivalstva zniževal hitreje kot v nekaterih primerljivih območjih, tudi v primerjavi z občino Kidričevo. Navedeni procesi so rezultat urbanizacije, ki se je na Ptujskem polju močneje uveljavila šele na začetku devetdesetih let preteklega stoletja, medtem ko je Dravsko polje visoka stopnja urbanizacije zajela že sredi druge polovice preteklega stoletja, kjer je poleg zaposlitvenih možnosti v Kidričevem še več centralnih naselij z različnimi storitvenimi dejavnostmi, pomemben dejavnik pa je dostopnost zaposlitve v Mariboru.

O povezanosti prebivalcev občine Markovci s kmetijstvom govorijo podatki o deležu kmečkih gospodinjstev v naseljih ter podatki o velikostni zgradbi kmetij in njihovi proizvodni usmerjenosti. Leta 2000 je bilo v občini Markovci kar 32,1 % gospodinjstev s kmečkim gospodarstvom. V Spodnjem Podravju je bilo takšnih gospodinjstev 25,3 %, v celotni Sloveniji pa le še 12,6 %. Razmeroma visok delež kmečkih gospodinjstev v občini Markovci je posledica zemljiško-posestne razdrobljenosti in dokaj pozne urbanizacije Ptujskega polja. Prebivalci so kljub zaposlitvi v nekmetijskih dejavnostih v bližnjih zaposlitvenih centrih obdržali kmetije, saj si na ta način izboljšujejo socialni položaj.

Razvojne možnosti kmetijstva

Za občino Markovci je značilna drobna zemljiška posest, ki je rezultat zgodovinskega razvoja ter mnogih lokalnih naravnih in družbenih dejavnikov, med katerimi so v ospredju gosta poseljenost in vse do sredine preteklega stoletja pomanjkanje ustreznih delovnih mest izven kmetijstva. V najnovejšem obdobju se zemljiško–posestna zgradba pod vplivom urbanizacije zelo počasi spreminja. Leta 2000 je bilo v velikostni skupini do 5 ha KZU kar 79 % vseh kmetij v občini, v celotnem Spodnjem Podravju 67 %, v občini Kidričevo pa le 49,3 %. Med vsemi primerjanimi območji je v občini Markovci najnižji delež velikih kmetij nad 10 ha.

Primerjava velikostne zgradbe kmetij in deleža kmečkih gospodinjstev v posameznih naseljih odkrije dve skupini naselij. V prvi so naselja z nizkim deležem majhnih kmetij, ki pa je še vedno višji od poprečja regije ter nizkim deležem gospodinjstev s kmečkim gospodarstvom. To so naselja Markovci, Zabovci, Nova vas in Sobetinci, v katerih je zgodnje preoblikovanje tradicionalne agrarne zgradbe povezano z zmanjševanjem števila prebivalcev in drugimi negativnimi demografskimi procesi. V drugi skupini so naselja Borovci, Bukovci, Prvenci, Strelci in Stojnci, ki so v zgodnji fazi urbanizacije in so ohranila drobno zemljiško posest ter imajo ugoden demografski in gospodarski razvoj.

Na celotnem Ptujskem polju in tudi v občini Markovci še vedno beležimo dokaj visoko agrarno prenaseljenost, kar kažejo podatki o delovni sili na kmetijah. Leta 2000 je bilo na poprečni slovenski kmetiji 1,2 polnovredne delovne moči, v Spodnjem Podravju 1,22, v občini Markovci pa 1,26. Polnovredna delovna moč (PDM) izraža razmerje med porabljenim številom ur dela na kmetiji in enoletnim obsegom dela polno zaposlene osebe, ki znaša 1800 ur. V občini Markovci je bilo po podatkih za leto 2000 na kmetijah porabljenega okrog 5 % več delovnega časa kot na slovenskih kmetijah ob dejstvu, da je bila poprečna slovenska kmetija za skoraj 30 % večja od poprečne kmetije v Markovcih.

Posledica sedanje zemljiško–posestne razdrobljenosti, neugodne starostne in izobrazbene sestave lastnikov kmetij ter drugih slabosti, je razdrobljena in premalo specializirana pridelava. V občini prevladujejo mešane kmetije, zelo malo kmetij se ukvarja s tržno pridelavo poljščin, živine ali mleka.

Leta 2000 je bilo v občini Markovci kar 55 % kmetij z mešano kmetijsko pridelavo, v občini Kidričevo je bilo takšnih kmetij le dobrih 29 %, v Spodnjem Podravju pa 31,9 %. Največ poljedelskih površin zavzemajo žita za pridelavo zrnja, sledijo industrijske rastline, med katerimi je vse do leta 2006 prevladovala sladkorna pesa. V primerjavi z regijo ali državo je najmanj površin zasejanih s krmnimi rastlinami, saj se je živinoreja v zadnjem obdobju občutno zmanjšala. Čeprav je z živinorejo povezanih dobrih 92 % kmetij, imajo te v poprečju le 3,8 GVŽ (glav velike živine), v občini Kidričevo pa 11,9.

Nekaj kmetij se je preusmerilo v vrtnarstvo, kar je zaradi majhnosti kmetij ekonomsko utemeljena razvojna odločitev. Vrtnarstvo je tehnološko zahtevna oblika kmetijske pridelave, ki zahteva specializirano znanje, sodelovanje med pridelovalci in skupno nastopanje na trgu. Lep primer uresničevanja navedenih ciljev je tržnica kmetijskih pridelkov, ki jo od leta 2004 občasno na dvorišču občinske zgradbe organizirajo kmetje v sodelovanju z občino in nekaterimi društvi.

Kmetijstvo občine Markovci se sooča s podobnimi slabostmi kot kmetijstvo v regiji ali celotni državi, vendar ga bolj kot drugje obremenjuje visoka razdrobljenost zemljišč, nizka specializiranost, visoki stroški pridelave ter počasnost spreminjanja proizvodnih in organizacijskih razmer. Pričakovati je, da se bo v prihodnje hitreje zmanjševalo število kmetij, saj je na območju celotne občine kar 41,3 % kmetij manjših od 2 ha. Zmanjševanje števila kmetij in deleža kmečkih gospodinjstev je odvisno od rasti življenjskega standarda, razvoja nekmetijskih dejavnostih v občini in zaposlitvenih možnosti v širšem območju. Proces zmanjševanja števila kmetij bo dolgoročno pozitivno vplival na spreminjanje velikostne zgradbe kmetij v občini, saj tudi manjše kmetije razpolagajo s kakovostnimi zemljišči, primernimi za intenzivno kmetijsko rabo. Spremembe na področju kmetijstva bo mogoče uresničiti le z načrtnim urejanjem kmetijskih zemljišč, s povezovanjem pridelovalcev in organiziranim trženjem, z razvojem lastnih blagovnih znamk ter uvajanjem tehnoloških in proizvodnih novosti.

Podeželje – prostor mnogih gospodarskih priložnosti

Tudi v občini Markovci podeželska naselja že zdavnaj niso več izključno povezana s kmetijstvom. Organizirano ali naključno se razvijajo nekatere dejavnosti, ki so povezane s kmetijstvom oziroma podeželjem ali pa so celo v nasprotju z njegovimi temeljnimi prostorskimi, poselitvenimi in okoljskimi funkcijami. Tako na eni strani govorimo o dopolnjevanju ekonomske in funkcijske zgradbe podeželskih naselij z dejavnostmi, ki svojo gospodarsko uspešnost gradijo na podeželskih oziroma kmetijskih surovinah, zaposlujejo odvečno delovno silo ali dopolnjujejo oskrbo podeželskega prebivalstva in gospodarstva.

Na drugi strani nekatere nekmetijske dejavnosti za svoj razvoj zgolj izkoriščajo ekonomske in prostorske prednosti podeželskih naselij, s čimer slabijo splošni položaj in vrednote podeželja ter povzročajo razvojne konflikte (Korošec, 2002, 159). Podeželje je socialno, ekonomsko in prostorsko izredno občutljiv in heterogen prostor, ki zahteva sistematično usklajevanje različnih interesov, spremljanje razvojnih zakonitosti, sprejemanje ustreznih ukrepov za celostno načrtovanje razvoja. Čeprav je dosedanji razvoj nekmetijskih dejavnosti v občini Markovci predvsem odvisen od mnogih lokalnih in tudi globalnih ekonomskih in socialnih dejavnikov na katere ne moremo vplivati, se kažejo tudi pozitivni učinki delovanja lokalne skupnosti, ki si v zadnjem obdobju z nekaterimi ukrepi prizadeva zagotoviti optimalne pogoje za njihov razvoj.

Razvoj nekmetijskih dejavnosti v naseljih oziroma na ravni občine smo proučili na podlagi naslednjih kazalcev: število delovnih mest v primerjavi z vsemi zaposlenimi oziroma aktivnimi prebivalci naselja, obseg in struktura nezaposlenosti, delovne migracije zaposlenih prebivalcev, dejavniki oblikovanja zaposlitev na podeželju ter vpliv nekmetijskih dejavnosti na preoblikovanje naselij in podeželja. Primerjava števila delovnih mest s skupnim številom vseh zaposlenih prebivalcev govori o ekonomski razvitosti in zaposlitveni samozadostnosti posameznega naselja ter kaže na delovno mobilnost podeželskega prebivalstva. Medtem ko so se v preteklosti prebivalci Spodnjega Podravja in s tem tudi prebivalci današnje občine Markovci pretežno zaposlovali v nekaterih bližnjih zaposlitvenih centrih, na Ptuju, v Kidričevem ali v Mariboru, se po letu 1991 uveljavljajo nove zaposlitvene priložnosti na
podeželju, v tamkajšnjih centralnih in drugih podeželskih naseljih.

Leta 2000 je bilo v naseljih občine Markovci v različnih dejavnostih zaposlenih 394 delavcev, kar predstavlja dobrih 26 % zaposlitev v primerjavi s skupnim številom vseh zaposlenih prebivalcev občine. Konec leta 2006 beležimo v primerjavi z letom 2000 skoraj 30 % rast zaposlitev v devetih naseljih občine. Gospodarske družbe, javni zavodi in podjetniki s sedežem v občini Markovci ustvarijo 1/3 vseh potrebnih delovnih mest za aktivne prebivalce občine. Skoraj 70 % teh delovnih mest zasedajo domačini, kar kaže na prevladujočo podjetniško strukturo zaposlitev in na izjemno povezanost bivalnega in zaposlitvenega okolja. Rast števila delovnih mest in povečevanje zaposlitev v podeželskih naseljih je posledica tranzicijskih sprememb in deindustrializacije na prelomu stoletja, saj vse več prebivalcev, ki izgubijo zaposlitve v industriji ali drugih dejavnostih, poišče nove priložnosti v podjetništvu.

K razvoju obrti in različnih oblik samozaposlovanja na podeželju so poleg višjega življenjskega standarda prispevale tudi vse večje potrebe po storitvenih dejavnostih. Nedvomno pa je hitrejši razvoj podjetništva najbolj spodbudila občina z izgradnjo obrtne cone, s katero je privabila veliko novih investicij in zaposlitev.

Število zaposlitev se je med leti 2000 in 2007 zaradi umestitve obrtne cone najbolj povečalo v Novi vasi, razmeroma visoko realno rast zaposlitev zasledimo tudi v Bukovcih in Markovcih. Zmanjšanje števila zaposlenih v Borovcih je posledica občasnih nihanj na področju podjetništva in ne kaže na gospodarsko nazadovanje naselja. Največ delovnih mest v primerjavi s številom vseh zaposlenih prebivalcev je v Novi vasi, Markovcih in Zabovcih, kar je rezultat njihovega centralnega položaja, zgodnje socialne preobrazbe in v zadnjem času načrtnega spodbujanja podjetništva. Kljub nadvse ugodnim trendom na področju razvoja podjetništva imajo navedena naselja negativne demografske kazalce.

Pozitivni učinki rasti zaposlovanja na območju občine se odražajo v zmanjševanju nezaposlenosti. V obdobju 2000–2007 se je število nezaposlenih zmanjšalo za okrog 4 %, kar je več kot na ravni regije ali države. Žal se med nezaposlenimi v občini, v regiji ali državi povečuje delež ljudi s srednjo, višjo ali visoko izobrazbo. Stopnja nezaposlenosti v občini se po letu 2000 zmanjšuje in je v prvih devetih mesecih leta 2007 znašala le 6,9%.

O dosedanjem ekonomskem razvoju v občini Markovci ter o najnovejših socialnih spremembah v naseljih govorijo tudi podatki o delovni migracijah prebivalcev. Ti so zaposlitveno tradicionalno povezani z bližnjimi središči, s Ptujem, Kidričevim in Mariborom. Prevladujejo dnevne delovne migracije v bližnja urbana središča, saj so na ta način lahko zaposleni prebivalci ohranili povezanost z bivalnim okoljem in kmetijstvom. Zaradi tega se je v Markovcih in na celotnem Ptujskem polju ohranila drobna zemljiška posest ter uveljavila delavsko-kmečka sestava gospodinjstev, ki je bila vse do konca preteklega stoletja prevladujoča socialna skupina na podeželju.

Med zaposlitvenimi središči izstopa Ptuj, kamor se vozi na delo skoraj 40 % zaposlenih prebivalcev občine Markovci. V zadnjem obdobju se je močno uveljavilo zaposlovanje v domačih naseljih, kjer najde delo 22,7% vseh zaposlenih. Govorimo o razmeroma šibki zaposlitveni mobilnosti prebivalcev občine Markovci, saj jih izven regije išče delo le 18,2 %, v krajih, ki so več kot 100 km oddaljeni od kraja bivanja, pa le 4,5%.

S Ptujem so zaposlitveno najbolj povezani prebivalci Markovec, Nove vasi, Bukovec in Zabovec. Najbolj razpršeno zaposlitev imajo manjša naselja osrednjega dela Ptujskega polja, Borovci, Prvenci, Sobetinci in Strelci, v katerih je tudi najmanj delovnim mest.

Na osnovi prikazanih podatkov je mogoče sklepati, da se vsa naselja v občini Markovci v socialnem in ekonomskem pogledu močno spreminjajo. Znižuje se delež kmečkih gospodinjstev, skoraj v vseh naseljih pa narašča število zaposlitev v storitvenih dejavnostih. S primerjavo nekaterih ekonomskih kazalcev, kot sta: število zaposlenih v naselju v odnosu do vseh zaposlenih prebivalcev naselja in delež gospodinjstev s kmečkim gospodarstvom, prepoznamo dve osnovni skupini naselij. V prvi skupini sta naselji Markovci in Zabovci, ki imata visok delež lastnih delovnih mest in razmeroma nizek delež kmečkih gospodinjstev, kar je značilnost močno urbaniziranih naselij. V drugi skupini so Borovci, Bukovci, Nova vas, Prvenci in Stojnci, ki imajo poprečno vrednost lastnih delovnih mest, dokaj visok delež kmečkih gospodinjstev ter so izpostavljena hitremu spreminjanju. Naselji Strelci in Sobetinci imata dokaj različen soci-ekonomski razvoj. V obeh naseljih je malo zaposlitvenih možnosti, vendar v Strelcih prevladuje nekmečko prebivalstvo, Sobetinci pa kažejo močne agrarne značilnosti. Neenakomeren socio-ekonomski razvoj naselij v občini Markovci govori o učinkovitosti in hitrosti preobrazbe klasične agrarne zgradbe podeželskih naselij. Ta se ne preoblikujejo zgolj pod vplivom lokalnih ali regionalnih gospodarskih dejavnikov, temveč tudi zaradi specifičnega prostorskega razvoja ter njihovega položaja v mreži podeželskih naselij.

Funkcijska zgradba naselij, prostorski razvoj in značilnosti poselitve

Prvotna zasnova naselij na Ptujskem polju kaže izjemno odgovoren odnos prebivalcev do kmetijskih zemljišč in okolja. Za gradnjo bivališč so nekoč izbirali za kmetijsko pridelavo manj primerna, plitva in izprana zemljišča v osrednjem delu ravnice ali pa zemljišča, ki ležijo na prehodu pleistocenske prodne terase v mokrotno holocensko naplavino ob Dravi in Pesnici. Na Ptujskem polju se nahajajo tri poselitvena območja, ki so prilagojena geomorfološkim in petrografskim značilnostim, in sicer: sklenjeni verigi naselij na prehodu prodne nasipine v holocensko naplavino ob Dravi in Pesnici ter manjša skupina naselij v osrednjem delu polja. Večina naselij leži na severnem in južnem robu ravnice, kjer živi tudi večina prebivalcev Ptujskega polja. Njihov delež se v primerjavi s prebivalci, ki živijo v naseljih osrednjega dela ravnice, postopno zmanjšuje. Tako se je po 1981 skupno število prebivalcev v »obrobnih« naseljih zmanjšalo za slabe 4 %, v naseljih osrednjega dela pa beležimo v poprečju 2,5 % rast. Rast skupnega števila prebivalcev v naseljih osrednjega dela Ptujskega polja je posledica intenzivne urbanizacije tega območja v drugi polovici preteklega stoletja, saj imajo ta naselja dovolj primernega prostora za gradnjo bivališč. Za naselja na robu dravske in pesniške terase je značilna gosta in strnjena poselitev, zaradi česar primanjkuje ustreznega prostora za njihovo širitev, kar se kaže v stagnaciji ali celo zmanjševanju števila prebivalcev.

Tudi v občini Markovci beležimo razlike v demografskem, prostorskem in funkcijskem razvoju med naselji, ki ležijo v osrednjem delu polja in naselji na robu dravske terase. Čeprav po letu 1981 skupno število prebivalcev minimalno narašča v obeh skupinah naselij, beležimo višjo rast v naseljih osrednjega dela ravnice, medtem ko se naselja Zabovci, Markovci in Nova vas soočajo z resnimi demografskimi problemi.

Vsa naselja občine Markovci se po letu 1991 intenzivno prostorsko razvijajo, kar je še posebej značilno za naselja v osrednjem delu Ptujskega polja, pa tudi za Bukovce in Stojnce. Nova bivališča se umeščajo tako znotraj strnjene poselitvene strukture, kjer zapolnjujejo nepozidan prostor, kot na obrobju naselij. V večini primerov gre za nekmečka bivališča, ki jih pretežno gradijo domačini na podedovanih zemljiščih, veliko pa je tudi priseljenih prebivalcev. Naselja Zabovci, Markovci in Nova vas predstavljajo strnjeno poselitveno celoto, ki jih je izgradnja jezera in kanala hidroelektrarne prostorsko omejila ter onemogočila njihovo širitev. So pa ta naselja pridobila nekaj dodatnega poselitvenega prostora na aluvialni naplavini oziroma na območju, ki zaradi poplav nekoč ni bilo primerno za gradnjo hiš. Pozidava izven ožjega poselitvenega območja je značilna za hitro razvijajoča se naselja, kot so Borovci, Bukovci, Prvenci in Stojnci, kjer gradijo bivališča bodisi na obeh straneh naselja, ali pa nastajajo nove sekundarne poselitve ob stranskih prometnicah. Po podatkih Popisa prebivalcev leta 2002 je bilo v teh naseljih v obdobju 1991–2002 zgrajenih okrog 12 % novih stanovanj, medtem ko je v Zabovcih, Markovcih in Novi vasi v tem obdobju nastalo manj kot 5 % stanovanj.

S širjenjem obsega poselitve in z razvojem nekmetijskih dejavnosti se naselja tudi funkcijsko strukturirajo, spreminja pa se njihova socialna zgradba. V prostorski zasnovi večine naselij zasledimo močno prepletenost socialnih skupin oziroma pomešanost kmečkih, mešanih in nekmečkih gospodinjstev. Območja z delno ohranjeno agrarno zgradbo, kjer prevladujejo kmečka in mešana gospodinjstva, imajo vsa naselja. Lepo so vidna v Zabovcih, Novi vasi, Stojncih in Prvencih. Obsežna območja nekmečke pozidave zasledimo ob regionalnih prometnicah, kot denimo ob cesti Ptuj–Zavrč v Zabovcih, Bukovcih in Stojncih ter ob cesti Ptuj–Ormož v Borovcih in Prvencih. Nastajajo tudi ob stranskih poteh, ki povezujejo vaška jedra z zaselki na aluvialni naplavini, kot npr. med Bukovci, Hujkarji, Sigetom in Vopošnico ter v med Stojnci in Sigetom.

Specifična funkcijska območja in različne oblike rabe poselitvenega prostora niso značilnost zgolj podeželskih centralnih naselij, temveč so se v zadnjem obdobju pod vplivom ekonomskih in socialnih sprememb izoblikovala skoraj v vseh večjih podeželskih naseljih. Lep primer oblikovanja novih funkcijskih območij znotraj podeželskih naselij zasledimo ob regionalni cesti v Bukovcih in Stojncih, kjer se pretežno umeščajo oskrbne dejavnosti, kar daje obema naseljema subcentralno vlogo in pomemben regionalni položaj. Za razliko od drugih primerljivih podeželskih centralnih naselij se v Markovcih niso razvila večja območja nekmetijske poselitve, prav tako se niso uveljavile pomembnejše oskrbne dejavnosti, ki bi pritegnile prebivalce z obsežnejšega vplivnega območja. Razmeroma šibka centralnost občinskega središča je posledica bližine mesta ter prostorskih omejitev oziroma pomanjkanja primernega zazidljivega prostora za nekmetijsko pozidavo in uveljavljanje oskrbnih funkcij.

Prepletanje različne rabe podeželskega poselitvenega prostora pogosto povzroča razhajanja in konflikte med uporabniki, zaradi česar se rahljajo tradicionalno dobri odnosi med prebivalci ter slabi nekoč samobiten socialni značaj podeželskih skupnosti. V nekaterih naseljih s pretežno nekmečkim prebivalstvom postajajo kmetije vedno bolj moteče za okolico. Da bi zmanjšali tovrstno problematiko, se je pred leti vodstvo občine pravilno odločilo za načrtno urejanje poselitvenega prostora in za gradnjo proizvodno obrtnega območja Novi Jork, ki že kaže lepe rezultate.

Zaključek

Analiza razvoja občine Markovci kaže na razlike med naselji. Socialna, ekonomska in funkcijska diferenciacija podeželskih naselij je posledica njihovega dosedanjega razvoja, ki ga usmerjajo številni lokalni in globalni vplivi, pomembne so tudi naravne razmere ter položaj naselij v odnosu do prometnih poti in drugih naselij, zlasti mest. Za tradicionalno agrarno poselitev je značilna hierarhična razporeditev naselij znotraj funkcijsko-gravitacijskega območja, v katerem ima centralno naselje dominanten položaj in najpomembnejšo oskrbno vlogo (Korošec 2005, 42). Z urbanizacijo se spreminja položaj naselij v omrežju podeželskih naselij, zmanjšujejo se razvojne razlike med naselji ter izboljšuje opremljenost z oskrbnimi funkcijami. Tudi v občini Markovci dobivajo večja naselja nove centralne funkcije, kot npr. Bukovci in Stojnci, s čimer se spreminja njihov regionalni pomen.

Na osnovi nekaterih demografskih, ekonomskih in funkcijskih kazalcev lahko naselja občine Markovci razdelimo v tri osnovne skupine s specifičnimi razvojnimi značilnostmi, ki hkrati kažejo na zakonitosti razvoja celotnega območja. Govorimo o klasifikaciji, s pomočjo katere razvrščamo naselja v skupine z istimi ali podobnimi značilnostmi in vrednostmi (Drozg 1995, 183).

Socio-ekonomsko in funkcijsko klasifikacijo naselij smo izdelali na osnovi naslednjih kazalcev: indeks gibanja števila prebivalcev v obdobju 1991–2006, delež prebivalcev brez izobrazbe oziroma z zaključeno osnovno šolo v letu 2002, delež zaposlenih prebivalcev v storitvenih dejavnostih v letu 2002, število delovnih mest v naselju v primerjavi z vsemi zaposlenimi prebivalci naselja v letu 2006, delež kmečkih gospodinjstev v naselju v letu 2000 ter število in vrste oskrbnih dejavnosti v naselju.

V skupino centralnih in subcentralnih naselij uvrščamo Markovce, Bukovce in Stojnce, za katera je značilna dobra opremljenost s centralnimi funkcijami. V zadnjem obdobju v vseh treh naseljih narašča število zaposlitev, zmanjšuje se delež kmečkih gospodinjstev, v Bukovcih in Stojncih beležimo tudi razmeroma ugoden demografski razvoj. Slabšanje demografskih razmer v Markovcih je posledica prostorskih omejitev, zato bo potrebno v najkrajšem času zagotoviti primeren prostor za širitev naselja, saj se bo v nasprotnem primeru pospešilo njegovo razvojno nazadovanje.

Razvojno stagnacijo kažeta naselji Nova vas in Zabovci, kjer se po letu 1991 število prebivalcev zmanjšuje, vendar zaradi zgodnje urbanizacije beležimo pozitivne kazalce ekonomskega razvoja. V obeh naseljih narašča število zaposlitev, najhitreje v Novi vasi, kjer je izgradnja obrtne cone pospešila razvoj podjetništva. Tako kot v Markovcih se tudi v Novi vasi in Zabovcih število prebivalcev zmanjšuje zaradi prostorske problematike.

Naselja Borovci, Prvenci in Strelci imajo uravnotežen in stabilen demografski in ekonomski razvoj. V vseh treh naseljih govorimo o pospešeni urbanizaciji, izboljšuje se izobrazbena sestava prebivalcev, nastajajo pa tudi obrtne storitvene dejavnosti. Znake razvojnega zaostajanja zasledimo v Sobetincih, kjer se sicer uveljavlja urbanizacija, vendar nadaljnji razvoj naselja ogroža zmanjševanje števila prebivalcev.

Dr. Vladimir Korošec, geograf

Literatura

• Bračič, V. 1975: Ptujsko polje. Maribor, str. 19.
• Brečko, V., Hočevar, M., Lampič, B., Natek, K., Plut, D., Smrekar, I., Šebenik, I., Špes,
• M., Vovk, A. 1996: Ranljivost okolja. Spodnje Podravje s Prlekijo. Ljubljana, str. 69.
• Drozg, V. 1995: Morfologija vaških naselij v Sloveniji. Geographica Slovenica 27. Ljubljana, str. 183.
• Korošec, V. 2002: Razvojni problemi podeželskih naselij Spodnjega Podravja. Doktorska disertacija. Ljubljana, str. 28.
• Korošec, V. 2005: Socio-ekonomski in funkcijski razvoj naselij na območju Cirkulan.
• Svet Belanov. Cirkulane, str. 42.
• Medmrežje 1: http://bsp1h.gov.si-Standardnetabele, 4. 11. 2007.
• Medmrežje 2: http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati-naselja_prebivalstvo.asp, 10. 8. 2007.
• Natek, M. 1996: Temeljne sestavine rasti števila prebivalcev v obdobju 1961 – 1995.
• Spodnje Podravje s Prlekijo. Ljubljana, str. 193.
• Površinski vodotoki in vodna bilanca Slovenije. 50 let organizirane hidrometeorološke službe na Slovenskem 1947 – 1997. MOP, Hidrometeorološki zavod RS. Ljubljana 1998, str. 7.
• Slovenija – pokrajine in ljudje. 1998. Ljubljana, str. 595.
• Stepančič, D. 1986: Osnovna pedološka karta SFRJ, Komentar k listu Ptuj. Ljubljana, str. 12.