Glava

Kmečke gospodinje PDF natisni
Torek, 31. marec 2009 13:39
Kmečke gospodinjeNaše, markovske, ženske so tudi v letih po drugi svetovni vojni ostajale večinoma doma in so se ukvarjale z gospodinjstvom in kmetijstvom ter skrbele za vzgojo otrok. V vaseh so se ločile velike in bogate kmetije, h katerim so prihajali delat reveži z manjših kmetij, da so si lahko pri kmetu obdelali kos zemlje ali pa zaslužili kakega prašiča, ki so ga nato doma vzredili za svojo družino. Bogate kmečke gospodinje niso delale na polju.

Doma so skrbele za družino in pripravljale hrano za delavce. Hrana je bila v tistih časih zelo pestra. Pripravljalo se je veliko mlečnih jedi, mesa je bilo v obrokih zelo malo. Gospodinje so pekle različne pogače, gibanice, zlevanke. Jedi so pripravljale iz pridelkov, ki so jih pridelali sami, jedli so predvsem sezonsko zelenjavo. Iz mleka oziroma skute so izdelale sireke, ki so jih posušili in so jih lahko pojedli tudi kasneje. Suhi sireki so še danes prava specialiteta, vendar jih izdeluje še zelo malo gospodinj.
Zadnjič posodobljeno Sobota, 20. februar 2010 14:21
Več ...
 
Kmetijstvo v občini Markovci PDF natisni
Torek, 31. marec 2009 13:38
Povprečno veliko kmetijsko gospodarstvo v Sloveniji je v letu 2006 obdelovalo 6,5 hektara kmetijskih zemljišč in je redilo 5,9 glave velike živine. Gospodar je bil v povprečju star 58 let, imel končano osnovnošolsko izobrazbo ter ni imel formalne kmetijske izobrazbe. Kmetijska gospodarstva svoj dohodkovni položaj izboljšujejo z drugimi dejavnostmi, kot so gozdarstvo, dopolnilne dejavnosti in ekološko kmetovanje. Posek lesa v gozdu sta v zadnjem letu opravili skoraj dve tretjini vseh družinskih kmetij. Po prvih ocenah se z dopolnilno dejavnostjo ukvarjajo štirje odstotki kmetijskih gospodarstev, certifikat za ekološko pridelavo pa sta pridobila približno dva odstotka kmetijskih gospodarstev.

Če se primerjamo z državami članicami EU glede na povprečno velikost kmetijskih gospodarstev, izraženo v kmetijskih zemljiščih v uporabi in glavah velike živine, se je Slovenija v letu 2005 uvrščala v spodnjo polovico držav.

Občina Markovci leži na ravnini spodnjega Ptujskega polja, jugovzhodno od mesta Ptuj. To je ravninsko območje, ki se razprostira na nadmorski višini od 211 m do 223 m, z rodovitno prstjo in dobrimi klimatskimi pogoji za kmetovanje. Na tem območju so se ljudje vedno preživljali s kmetijstvom. Glavni proizvodni panogi sta bili poljedelstvo in živinoreja.

Zadnjič posodobljeno Sobota, 20. februar 2010 14:19
Več ...
 
Gospodarstvo PDF natisni
Torek, 31. marec 2009 13:38

Gospodarske organizacije so pomemben segment vsake lokalne skupnosti, saj zagotavljajo njeno delovanje, s tem pa seveda razvoj in blaginjo celote. V vsaki skupnosti so v posameznih obdobjih navzoči različni interesi, vzpodbujeni na eni strani s kapitalom in interesi kapitala, na drugi strani pa politike. Razvoj in dejavnost gospodarskih organizacij, njihova aktivnost in uspešnost pa je ob že povedanem seveda najbolj odvisna od podjetnikov, posameznikov, ki želijo in hočejo udejanjiti svoje ideje, s tem pa največ prispevajo k blaginji in gospodarski rasti. Iz povedanega sledi, da ima lokalna skupnost možnost vlagati v posameznike in podjetnike na različne načine. V pričujočem prispevku bom predstavil gospodarstvo v Markovcih s pomočjo dostopnih, večinoma javnih podatkov. Bralcu bom pustil možnost, da si zaključke izoblikuje sam, dovolil si bom nekatere podatke tudi komentirati in razlagati po svoji presoji.

Pri zbiranju gradiva sem iskal pomoč na Obrtni zbornici Slovenije, na Območni obrtno–podjetniški zbornici Ptuj, v strokovni literaturi, zakonodaji, večji del podatkov pa sem s pomočjo hčerke Marjane našel na spletnih straneh statističnega urada RS in AJPES-a.

Gospodarstvo občine Markovci po podatkih Statističnega urada RS

Primerjal sem podatke, dostopne na spletni strani statističnega urada od leta 1994 do leta 2006 za Slovenijo, občino Markovci in sosednje občine.

Metodološka pojasnila Statističnega urada Republike Slovenije. Enota opazovanja je podjetje v dejavnosti C-K. Podjetje je registrirana pravna ali fizična oseba, ki je med letom opazovanja izkazala prihodek ali zaposlene osebe oziroma osebe, ki delajo.

Občine: podatki so teritorialno razvrščeni po uredbi o Standardni klasifikaciji teritorialnih enot, raven SKTE 5. Opombe o spremembah posameznih občin so zapisane k vsaki spremenjeni občini. V opombah je na začetku naveden datum, s katerim je opisana teritorialna sprememba upoštevana pri teritorialnem razvrščanju enot za statistične namene. V seznamu občin je navedeno zadnje veljavno stanje imen občin.

Zadnjič posodobljeno Sreda, 01. april 2009 02:20
Več ...
 
Desetletje investicij PDF natisni
Torek, 31. marec 2009 13:33

V času od ustanovitve samostojne Občine Markovci konec leta 1998 pa vse do konca leta 2007 se občina ponaša z vrsto novih pridobitev na področju infrastrukture, požarne varnosti, gospodarstva, kulture, športa in vaških dejavnosti. Kmalu po ustanovitvi občine smo začeli s preurejanjem stare markovske šole, ki smo jo – vsem v veselje in kraju v ponos - na zunaj ohranili v njeni nekdanji podobi, notranjost pa uredili v sodoben poslovni objekt. V gornjem nadstropju so prostori za potrebe občinske uprave, v pritličju pa delujejo splošna in zobozdravstvena ambulanta, papirnica in poslovni prostor, v katerem se trenutno opravlja dejavnost zavarovalništva. V prenovljene občinske prostore smo se preselili jeseni leta 2000.

V letu 2001 je občina odkupila stari gasilski dom v Novi vasi in ga preuredila v garažo za potrebeobčinskega režijskega obrata. Tistega leta smo uredili javno pot med Bukovci in Novo vasjo ter začeli z izgradnjo prve faze Obrtne cone Novi Jork v Novi vasi pri Markovcih. Obrtno cono zaradi velikega zanimanja, še vedno širimo, tako smo z drugo fazo opremljanja obrtne cone končali v letu 2005 in jo takrat tudi predali njenemu namenu. V letu 2006 smo preplastili lokalno cesto med Markovci in Zagojiči, ki je speljana mimo obrtne cone. Danes se Obrtna cona Novi Jork ponaša z modernimi poslovnimi stavbami, v katerih zasebniki in podjetja opravljajo najrazličnejše dejavnosti in kjer je delo našlo mnogo naših občanov.

Zadnjič posodobljeno Sreda, 01. april 2009 02:01
Več ...
 
Socio-ekonomski razvoj PDF natisni
Torek, 31. marec 2009 13:32
Socialno-ekonomska zgradba podeželskih naselij v občini Markovci se v zadnjem obdobju hitro spreminja in je nadvse raznolika, saj vse več prebivalcev pridobiva dohodek tudi iz nekmetijskih dejavnosti. Čeprav se pomen kmetijstva v gospodarski zgradbi naselij po letu 1991 zmanjšuje, je še vedno razmeroma veliko gospodinjstev povezanih s kmetijstvom, ki je bilo nekdaj prevladujoča gospodarska dejavnostjo v regiji.

Dejavnostna sestava prebivalcev

Preoblikovanje socialno-ekonomske zgradbe podeželja pod vplivom urbanizacije se najbolj prepričljivo kaže v spreminjanju dejavnostne sestave prebivalcev oziroma v upadanju deleža kmečkega prebivalstva, v naraščanju v storitvenih dejavnostih aktivnega prebivalstva ter v zmanjševanju deleža kmečkih gospodinjstev v naseljih.

V posameznih naseljih občine so navedeni razvojni trendi različni, razlikujejo pa so tudi v primerjavi z drugimi območji v regiji in v državi. Leta 1991 se je večina aktivnega prebivalstva ukvarjala s kmetijstvom, kar govori o agrarni prenaseljenosti. Že v letu 2002 se je delež v kmetijstvu aktivnih prebivalcev drastično zmanjšal, povečal pa se je delež prebivalcev, ki so zaposleni v industriji in storitvenih dejavnostih. V občini Markovci se je po letu 1991 delež v kmetijstvu aktivnega prebivalstva zniževal hitreje kot v nekaterih primerljivih območjih, tudi v primerjavi z občino Kidričevo. Navedeni procesi so rezultat urbanizacije, ki se je na Ptujskem polju močneje uveljavila šele na začetku devetdesetih let preteklega stoletja, medtem ko je Dravsko polje visoka stopnja urbanizacije zajela že sredi druge polovice preteklega stoletja, kjer je poleg zaposlitvenih možnosti v Kidričevem še več centralnih naselij z različnimi storitvenimi dejavnostmi, pomemben dejavnik pa je dostopnost zaposlitve v Mariboru.

Zadnjič posodobljeno Sreda, 01. april 2009 02:02
Več ...
 
Geografsko okolje PDF natisni
Torek, 31. marec 2009 13:32

Uvod

Občina Markovci leži v osrednjem delu Ptujskega polja, zato se v njenem demografskem, gospodarskem in funkcijskem razvoju kažejo skupne značilnosti širšega območja. Dosedanji in tudi prihodnji razvoj občine in njenih naselij lahko pravilno interpretiramo le na podlagi celostne analize sprememb v regiji, saj se naselja na Ptujskem polju soočajo s podobnimi razvojnimi problemi ne glede na trenutno ali preteklo upravno delitev. Njihov razvoj in razvoj celotnega območja prvenstveno določajo naravni pogoji, sooblikujejo pa ga mnogi lokalni dejavniki ter gospodarske in socialne razmere v regiji ali državi. Socio-ekonomska analiza naselij občine Markovci, ki je pred nami, odpira nekatera vprašanja o bodočem razvoju podeželja, ki se v zadnjem obdobju pod vplivom urbanizacije intenzivno spreminja.

Zadnjič posodobljeno Sreda, 01. april 2009 00:24
Več ...
 
Grb in zastava PDF natisni
Torek, 31. marec 2009 13:31

Pot do grba in zastave

Zastava občine MarkovciPo vseh aktivnostih in odločitvi za samostojno občino spomladi leta 1998, ko je bil tudi referendum, so ljudje na novembrskih in decembrskih volitvah izvolili člane prvega občinskega sveta, ki je bil takrat petnajstčlanski in nato Franca Kekca iz Bukovec izvolili za župana Občine Markovci.

Danes šteje markovski občinski svet enajst članov.Vsi člani sveta občine in župan so takoj začeli z aktivnostmi za uspešno delovanje občine, sprejeli so vse potrebne dokumente ter se zelo resno lotili izbire simbolov občine; grba, zastave in občinskega praznika.

Pri tem smo sodelovali z društvom Heraldica Slovenica (grboslovno, zastavoslovno in rodoslovno društvo) in v njenem imenu nas je Valt Jurečič že decembra 1998. leta seznanil z osnovnimi in najbolj pomembnimi pravili pri ustvarjanju grbov in drugih občinskih simbolov. Marca 1999 smo v Štajerskem Tedniku objavili razpis za izdelavo grba.

Na razpis je prispelo pet predlogov različnih avtorjev, med njimi so bili trije naši občani. Na občini smo imenovali posebno komisijo, ki so jo sestavljali zgodovinar, likovnik, slavist in ta se je odločila za dva predloga. Izbranima avtorjema je komisija svetovala, kaj je treba popraviti, da bodo njuni predlogi v skladu s heraldiko in jih nato posredovala na sejo sveta (eden od predlogov je bil izdelan v dveh različicah). Še pred končno odločitvijo so člani odbora za družbene dejavnosti potrdili predlog, ki je bil najbližji kasneje sprejetemu predlogu za grb Občine Markovci. Med predlogoma so nazadnje izbirali takratni člani markovskega občinskega sveta.
Zadnjič posodobljeno Torek, 31. marec 2009 23:03
Več ...
 


} catch(err) {}