Razvoj gradov na Slovenskem

Od prazgodovine do rimske osvojitve

Naselitvena zgodovina Ptujskega polja, na katerem ležijo tudi vasi današnje občine Markovci, sega v začetek 2. tis. pr. n. št.,1 v čas neolitika ali mlajše kamene dobe. Ljudstva, ki so se naseljevala v te kraje iz Vzhoda, so začela z uvajanjem poljedelstva spreminjati ta prostor v kulturno pokrajino. To dokazujejo najdbe kamnitega orodja in sekir, ki so bile po naključju odkrite pri raznih delih v Juršincih, Gabrniku, Strmcu pri Polenšaku, Vitomarcih, Hvaletincih, Vidmu pri Ptuju, Zamušanih, Gorišnici in tudi v Stojncih.2

Preluknjano kladivasto sekiro – motiko iz zelene kamenine je pri delu na njivi našla domačinka Gera Petrovič. Danes ta najstarejši najdeni eksponat z območja markovske občine hrani Pokrajinski muzej na Ptuju.3

Dogajanje postane spet zanimivo v 3. st. pr. n. št., ko so začeli vzdolž Drave in Mure v ta zapuščeni ali le redko poseljeni prostor vdirati Kelti, nosilci mlajše železne ali latenske dobe. Z boljšo tehniko kovanja, novimi okrasnimi predmeti, na lončarskem kolesu izdelano in dobro pečeno keramiko ter novci, so Kelti nedvomno veliko prispevali k razvoju trgovine na tem prostoru.4 Sledi njihovega bivanja so grobišča iz Formina, Skorbe, Pleterij, Brstja in Stojncev, kjer so leta 1937 pri kopanju gramoza odkrili skeletni grob s pridatki.5 Poleg teh so znane tudi najdbe posameznih keltskih novcev, med njimi tudi keltski zlatnik v Markovcih.6 Keltskega ali ilirsko-keltskega izvora so imena za Dravo, Ptuj in Formin.7

V 2. st. pr. n. š. se na našem prostoru že čutijo rimski vplivi, ki jih po ustanovitvi Aquileje8 začnejo širiti rimski trgovci. V času vladanja cesarja Avgusta so si Rimljani med leti 16-9 pr. n. št., predvsem zaradi strateških razlogov, pokrajino ob Donavi in s tem tudi naše kraje, vojaško podredili. Upravno je bilo slovensko ozemlje razdeljeno med provinci Norik in Panonijo, katere del je bilo tudi Ptujsko polje. Obe sta bili v kasnejšem obdobju večkrat reorganizirani. Notranjo strukturo provinc so opredeljevala mesta (civitates), ki so se deloma razvila iz starejših domačih naselij, deloma so bila na novo ustanovljena. Delila so se na kolonije z rimskim državljanskim pravom in municipije, z omejenimi državljanskimi pravicami.

Jedro dogajanja v naših krajih je bila Petoviona. Že v prvih letih rimske zasedbe se je na mestu, kjer je trgovska pot prečkala reko Dravo, razvila vojaška postojanka legije VIII. Avguste, ki je tod ostala vse do cesarja Klavdija, ko jo je zamenjala legija XIII. Gemina. Cesar Trajan jo je prestavil na Donavo, naselju ob Dravi pa podelil status mesta, ki se je po njem imenovalo COLONIA ULPIA TRAIANA POETOVIO. Mestu je pripadlo tudi obsežno zaledje (ager). Zaradi ugodne prometne lege se je naselbina razvila v pomembno trgovsko in upravno središče ter prometno stičišče. Prav gradnji cest so posvečali Rimljani veliko pozornosti. Na začetku so uporabljali že obstoječe ceste, med drugim tudi cesto, ki je vodila vzdolž dravske terase od Ptuja do Formina. Ker je imelo Ptujsko polje zaradi obilice proda za nasipavanje idealne pogoje za gradnjo cest, so verjetno Rimljani že zelo zgodaj speljali tudi svojo cesto iz Petovione. Ta je vodila čez Ptujsko polje v ravni črti, od Rogoznice do Formina.9 Pri Cunkovcih se je en krak odcepil proti Savarii (današnji Szombathely), drugi, južni krak pa proti Mursi (današnji Osijek). Ceste so bile označene z miljniki, ki so označevali razdalje med mesti. Služile so pretoku blaga in idej ter številnim vojakom, ki so jih tudi gradili. Ob njih so zrasla počivališča in postaje za menjavo konj ter poštne postaje.